Stres nas spremlja ves čas in verjetno se tega niti ne zavedamo. Ko ga je nekoliko preveč, pa se to že lahko precej kaže na našem počutju. Preveč stresa nas ne nazadnje lahko pripelje celo do izgorelosti ali do drugih težav, ki so povezane z našim zdravjem.
Ljudje si pri preprečevanju stresa pomagamo na najrazličnejše načine. V prvi vrsti pa je zagotovo najpomembneje, da dobro skrbimo za svoje prehranjevalne navade, da si privoščimo dovolj gibanja na svežem zraku in da se dovolj zgodaj odpravimo k nočnemu počitku. Toda, kaj če nam niti to ne pomaga? v tem primeru je lahko izvrstna rešitev psihoterapija oziroma obisk psihoterapevta.
Kazalo strani:
Kdaj po pomoč k psihoterapevtu?
Psihoterapija je področje, o katerem razmišlja vse več ljudi. Marsikdo meni, da bi prav vsak od nas potreboval svojega psihoterapevta, da bi skupaj z njim kar sproti reševali vsakodnevne tegobe. Kljub temu pa je najprej ključno, da si najdemo ustrezno pomoč. To ne pomeni, da obiščemo prvega strokovnjaka, ki ga najdemo na spletu ali ki nam ga priporoči naš dobri prijatelj.
Po drugi strani pa verjetno vsak ne potrebuje psihoterapije. Če težave niso prevelike in jih zmoremo rešiti sami, je lahko dovolj že prijeten klepet z osebo, ki ji najbolj zaupamo. Toda, če nam niti ta ne pomaga pri reševanju tegob, je treba najti dobrega psihoterapevta. To pomeni, da ni zgolj vrhunski strokovnjak z dolgoletnimi izkušnjami, temveč se morate z njim tudi osebnostno oziroma karakterno dobro ujeti.
Potek psihoterapije
Kako psihoterapija poteka, verjetno veste tisti, ki ste psihoterapevta že kdaj obiskali oziroma ga redno obiskujete. Spet drugi si potek psihoterapije verjetno predstavljate na podlagi kakšnega filma ali serije.
S strokovnjakom na področju psihoterapije se najprej dogovorite za uvodno srečanje. To je prvo srečanje, ki je zlasti namenjeno vzpostavljanju osebnega stika in osnovnemu spoznavanju vzroka, zakaj ste se pravzaprav odločili za psihoterapijo.
Navadno psihoterapija poteka enkrat na teden, ena terapevtska ura pa praviloma traja 50 minut. Sam dogovor o pogostosti srečanj se seveda lahko prilagodi klientu. To je zlasti odvisno od njegovih potreb in ciljev terapije. Pomembna je predvsem stalnost omenjenih srečevanj in upoštevanje vseh dogovorjenih pogojev.
Kaj je izgorelost?
Izgorelost ali izgorevanje mnogi definirajo kot proces samoizčrpavanja. Tedaj posameznika žene onkraj vseh meja, ker si želi s svojimi dosežki zadovoljiti svoja pretirana pričakovanja, ki so podprta s tistimi, ki mu jih je zastavila okolica.
Za izgorelost lahko rečemo, da je končni psihofizični zlom, ki nastane kot posledica izčrpavanja, in sicer skozi pretirano delovno ali pa čustveno angažiranje.
Koliko ljudi se sreča z izgorelostjo?
Ste vedeli, da se z izgorevanjem srečuje kar četrtina ljudi? Samo izgorelost pa doživi 8 do 10 % ljudi. Razširjena je enako med ženskami in moškimi.
Obstaja kar nekaj dejavnikov tveganja, ki so povezani z izgorelostjo. To so na primer vzgoja s pogojeno ljubeznijo, pretirana občutljivost na kritiko, deloholizem, perfektcionizem, pretirana odgovornost, preobčutljivost na zapuščanje.
Simptomi izgorelosti
Simptomov za izgorelost je veliko, na primer občutek kronične utrujenosti. Ta prinaša tesnobo, jezo, razočaranje, depresivne simptome, izgubo energije. Tipičen simptom izgorelosti je tudi nihanje samopodobe oziroma občutek razvrednotenosti. To prinaša čustvena nihanja in izbruhe, odmik od ljudi, zmanjšan imunski sistem, telesne bolezni.
Osnovno zdravljenje za izgorelost je psihoterapija. Za lajšanje nekoliko hujših simptomov pa vam lahko zdravnik predpiše tudi zdravila.
Preventiva pred izgorevanjem
Ključna preventiva pred izgorevanjem oziroma izgorelostjo je dobro uravnoteženo razmerje med obremenitvami in razbremenitvami.
- Velja namreč pravilo, da je treba obenem s povečanjem obremenitev primerno povečati tudi počitek in dejavnosti, ki vam pomagajo, da se dovolj učinkovito razbremenite.
- Če želite, da vas izgorelost ne prehiti, morate torej najprej dobro pretehtati prioritete.
- Postaviti si morate jasne meje, ko gre za obveznosti.
- Razlikovati morate med pomembnimi, manj pomembnimi in nepomembnimi obveznostmi.
Postaviti je treba strogo mejo med delovnim in prostim časom. Občutek napetosti pa lahko omilite tudi s pomočjo nekaterih tehnik samopomoči.
Kdaj zaradi občutka kronične utrujenosti poiskati pomoč?
Pomoč morate najti v trenutku, ko ugotovite, da sami ne zmorete zmanjšati pretiranih obveznosti na delovnem mestu.
Če simptomi za izgorelost trajajo že dlje časa, pa je ustrezna pomoč še toliko bolj nujna.
Pomoč strokovnjaka oziroma psihoterapevta je torej smiselno, če ne kar nujno, poiskati že prej, preden zbolite za izgorelostjo. Zlasti bodite pozorni na to, na kakšen način se pravzaprav odzivate na odsotnost potrditve, na kritike, na zavrnitve in podobno.
